Velenje mi je pri srcu. Veliko dam na poštenost in odgovornost, dobre odnose med ljudmi, sem delaven, razumen, rad pomagam. Sem veseljak in domoljub.
- Prihajate iz Velenja, mesta, ki ima še vedno Titov spomenik in kjer že od nekdaj vlada stranka SD. Kakšno je vzdušje v tem mestu?
V zadnjih dveh letih se je močno povečala potreba po proizvodnji blaga in storitev in posledično se je tudi v Velenju znatno povečalo število priseljencev, ki so dobili delo v Gorenju in ostalih večjih podjetjih. Nekaj je seveda tudi takšnih, ki izkoriščajo sistem, se prijavijo pri nas z družino, posamezniki delajo drugod, med tem, ko ostali del družine uživa in izkorišča socialno politiko.
Titov spomenik, ki ste ga omenili, za mene ostaja del zgodovine in opomnik, pri mlajši populaciji pa se najbrž izgublja pomen. Osebno me ne moti kot spomenik, nima pa zame neke dodane vrednosti. Mogoče bi bilo dobro razmisliti o, kašni zanimivi ideji, kot je na primer Park rudarstva, saj smo mlado mesto, ki je nastalo izključno zaradi rudarstva in zagotavljanja energije za potrošnike v Sloveniji in bi le ta imel večjo vrednost, kot kaj drugega.
V petdesetih in šestdesetih letih je bilo mesto zgrajeno z udarniškim delom Velenjčanov, Velenjčank in rudarjev, naših staršev. Žal si kopica lasti vse zasluge in v MO Velenje izvajajo »zanimive« projekte z »visoko dodano vrednostjo«. Pri tem pa manjka inovativnosti, da bi izboljšali življenje ljudi, in manjka načinov, kako zadržati mlad in perspektiven kader. Za določeno skupino izbrancev pripravljajo projekte, kakršen je ″Zlati grič″, kjer je stanovanjski projekt postavljen za elitni del, medtem ko si mladi v Velenju ne morejo privoščiti stanovanja po primerni ceni.
Kje dobiti dodatna sredstva? Predvsem se delež lahko pridobi z racionalizacijo občinskega proračuna in smotrnostjo porabe le tega.
- Ste direktor invalidskega podjetja. Torej zaposlujete ljudi, ki težko dobijo zaposlitev. So vam hvaležni za to?
Drži, sem direktor invalidskega podjetja HTZ Velenje I.P. d.o.o., ki ga skupaj upravljava z generalno direktorico. Menim, da smo družbeno odgovorno podjetje, saj zaposlujemo tiste, ki imajo zdravstvene omejitve in s tem pripomoremo, da je njihov status v družbi enakovreden. Zaposlujemo pretežno ljudi, ki so se ponesrečili v jami velenjskega premogovnika ali jim je bolezen pustila posledice. Trenutno se intenzivno ukvarjamo z razvojnim načrtom družbe do leta 2027, ki vključujejo tudi nove referenčne programe, ki so predvsem trajnostno naravnani (sončne elektrarne, reciklaža sončnih panel, širitev proizvodnih programov lakirnice, energetska obnova stavb…) in ki bodo v prihodnosti pomenili možnost dodatnega zaposlovanja, saj bomo lahko z referencami, ki jih pridobivamo, stopili tudi na globalni trg. Možnosti in idej je veliko, kar bo seveda pomenilo tudi potrebo po agilnost podjetja, da se v najkrajšem možnem času prilagodi trgu. Trg in konkurenca sta neizprosna, vendar imamo ogromno znanja, ki ga lahko s pridom izkoristimo in vnovčimo.
Seveda pri tem ne gre brez državne in tudi evropske strategije, ki mora stopiti v bran lastnih proizvodnih resursov in jih obvarovati pred nelojalno konkurenco in vse večjim prodorom nizkocenovnih in nekvalitetnih produktov iz vzhoda.
- Ste se težko odločili za kandidaturo?
Zanimivo vprašanje, preden sem podal vlogo za kandidaturo sem si sam postavil nekaj vprašanj:
Zakaj kandidirati?
Kaj lahko dobrega storim za skupnost, občino, državo?
Kaj bom najprej storil, ko bom izvoljen?
Želja in ideja sega že nekaj časa v preteklost kmalu od osamosvojitve Slovenije, ko sem postal član SDS – a. Odločitev za kandidaturo sem dolgo premleval; najprej v svoji glavi, nato v družinskem krogu, med prijatelji in strankarskimi kolegi v Velenju. Kandidiram, ker sem prepričan, da lahko veliko pripomorem v skupnosti, okolju kjer živim, občini in navsezadnje tudi državi. S kar nekaj izkušnjami iz gospodarstva, prostovoljstva in ostalih področij bom lahko pomagal soustvarjati boljše in kakovostnejše življenje za vse državljane Republike Slovenije. Za sebe lahko povem, da sem timski igralec in na takšen način se da ustvariti veliko in še več.
- V mestu je bilo veliko zamujenih priložnosti. Kako jih popraviti?
Zgodovine Velenja seveda ne moremo spreminjati, vendar v Velenju ni bilo vse slabo zamišljeno, četudi je bilo kar nekaj milo rečeno čudnih pristopov k reševanju določenih projektov. Ena takšnih večjih napak je neustrezna umeščenost avtobusne postaje, ki bi morala biti v sklopu in v neposredni bližini železniške postaje. Nujno potrebna je obvoznica okoli Velenja, da se zmanjša obremenjenost mestnega jedra in tranzita skozi Velenje predvsem ob prometnih konicah, nekaj rešitev sicer prinaša tretja razvojna os, čeprav me skrbi del ceste Velenje – Šempeter, saj je tudi občinska oblast pasivna in ne spodbuja začetka del, del s koroške strani pa je v polnem zagonu. Upam, da ne bo Koroška – Velenje hitra cesta zaključena, potem pa se bo zgodila prometna bomba v Velenju, ker ne bo povezave na avtocesto.
Veseli me, da ima vlada Janeza Janše posluh za razvoj lokalnih skupnosti. Nenazadnje se je v tem mandatu povprečnina občinam povečala za skoraj sto evrov, in sicer s 589,11 evra na 645 evra za leto 2022 in 647 evra za leto 2023. S tem bodo občine prejele tudi več denarja za svoj razvoj. Me pa žalosti, da v MO Velenje ni bilo posluha za predlog, ki ga je podala svetniška skupina SDS v Velenju za participativni proračun, s čimer bi občanke in občani o določenem delu projektov tudi sami odločali.
Kar je nujno za Velenje je to, da bodo letošnje lokalne volitve predvsem v prvi vrsti prevetrile občinski svet in da se porazdelijo glasovi v občinskem svetu. S tem bodo odprte možnosti za nadzor in sistemizacijo tako občinske uprave kot tudi podjetij, katerih ustanovitelj je MO Velenje.
- V mestu je glavna panoga še vedno premogovništvo. In že nekaj časa se govori o strategiji izhoda iz premoga. Kaj se v tem smislu dogaja?
Velenje je mlado mesto, ki je nastalo zaradi izkopavanja lignita v
Šaleški dolini. Več kot 150 letna tradicija rudarjenja je ravno sedaj na prelomni točki, saj je bila nekaj dni nazaj sprejeta Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda in je bila postavljena letnica zapiranja Premogovnika Velenje v leto 2033. Verjamem, da ta letnica ni dokončna saj, če ne bo slovenska samooskrba samozadostna nad 75% ( trenutno veljavni NEPN – nacionalni energetski in podnebni načrt) potem do zapiranja ne bo prišlo, ker bomo v nasprotnem primeru preveč odvisni od tujih energetskih virov. V primeru, da se bodo bistveno spremenile zunanje okoliščine, ki so bile upoštevane pri pripravi te strategije, ki vplivajo oz. bodo vplivale na zagotovitev stabilnosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo, se na podlagi izrednega vmesnega pregleda strategije ponovno preveri letnica izstopa iz premoga, upoštevajoč nove okoliščine in takrat veljavno zakonodajo EU.
- Velenje je bilo po številu nezaposlenosti v vrhu. Sedaj se je stanje precej izboljšalo. Kje najti prepotrebno delovno silo?
Trenutna brezposelnost, po podatku s konca decembra 2021 je v Sloveniji 65.969 brezposelnih oseb. Pozna se aktivnost vlade na tem področju, saj se je na trgu dela s številnimi vladnimi ukrepi ohranilo delovna mesta. Ob koncu marca 2020 je bilo registriranih 77.855 brezposelnih oseb. Po statističnih podatkih za Velenje je trenutno brezposelnih 1.180 dela zmožnih ljudi (3,5% prebivalcev MO Velenje), kar mislim, da je glede na preteklo obdobje nizka stopnja. Kljub 1.180 brezposelnimi osebami pa je v Velenju je trenutno velik primanjkljaj kadra, kar občutimo tako v našem podjetju kot tudi širše. Največji zaposlovalci v dolini imamo resne težave s pridobitvijo ustrezne delovne sile, pa naj si bo to visoko kvalificirana ali pa roke. Mislim, da so vse kadrovske službe, kot tudi kadrovske agencije, na polno vpete v procese pridobivanja in iskanja ustreznih kadrov, kaj to pomeni za prihodnost, pa bomo seveda občutili na lastni koži.
- Iz Velenja prihaja tudi Andreja Katič, nekdanja obrambna, pravosodna ministrica stranke SD in verjetno tudi vaša protikandidatka na volitvah. Kakšno je vaše mnenje o njenem udejstvovanju v Zvezi borcev in njenega odnosa do polpretekle zgodovine na sploh?
Andreja Katič je iz Velenja in je protikandidatka, na listi SD. Njena aktivna vloga v Zvezi borcev je zopet ena zgodovinska zadeva, ki zame nima pomena. Leto 1945 je preteklost, tako kot je zame preteklost tudi NOB in borci. Prelomnica, ki je meni mnogo bližja in je bolj pomembna, je bilo leto 1991, ko smo se končno znebili agresorske jugo vojske, ki je hotela zatreti našo plebiscitarno odločitev. Zame šteje le to.
Kot vedno poudarjam, gledati moramo na to, kaj je danes in kaj bo jutri, kaj lahko storimo, da bomo danes oziroma jutri živeli bolje.
- Na čem bo slonela vaša kampanja? Pričakujete veliko polen pod nogami?
Moja volilna kampanja bo slonela predvsem na povezovanju med ljudmi, sprejemanje kompromisov in sprejemanje tudi drugače mislečih. Cilj je da »Gradimo skupaj Slovenijo zate in zame.« Zanima me, kaj je danes in kaj bo jutri. Iz zgodovine pa se učim, da se ne bodo ponavljale napake, da bom in bomo boljši in uspešnejši. Moj način komuniciranja ni ″metanje polen pod noge″ in tega tudi ne pričakujem, če pa bodo pač bodo in življenje bo šlo naprej, verjamem pa, da polena ne bodo prinesla rešitve za prihodnost.
Verjamem v eno, ker sem tudi timski delavec in imam rad timski duh, da lahko sam premaknem kamen, skupaj pa lahko premaknemo skalo, ki bo pomenila boljši danes in jutri.
- Iz občine Velenje prihaja tudi družina predsednika vlade in stranke SDS, Janeza Janše. Ste ponosni na to, da ste kandidat stranke SDS prav v tej občini?
V vsakem primeru sem ponosen, da sem kandidat stranke SDS na državnozborskih volitvah. Delo predsednika SDS in predsednika vlade izjemno spoštujem, kot tudi njegov trud, da nam bo v prihodnosti v Sloveniji še boljše. S svojim delom, hočem dodati svoj kamenček k uspešni zgodbi o Sloveniji.
Simon Dobaj
